Skalna vrata, visoka kot zvonik. Pod njimi pa stara carinarnica, kjer se je nekoč tihotapilo čez mejo. To je Schweizer Tor — Švicarska vrata — in skoznja greš že na začetku.
Rätikon Höhenweg ni najdaljši trek v Alpah. Je eden najgostejših. Petinpetdeset kilometrov, tri tisoč petsto metrov navzgor, štiri do pet dni — in v tem času se podrgneš ob meje treh držav: avstrijskega Vorarlberga, švicarskega Graubündna, Lihtenštajn pa imaš ves čas na očeh. Meje, ki so jih tu nekoč stražili cariniki in jih obhajali tihotapci. Do Carschinahütte se še danes hodi po njihovih starih stezah čez sedli Groubapass in Plaseggapass.
Značaj terena? Apnenec. Bele stene, ki skoraj navpično izstrelijo iz cvetočih alpskih travnikov. Nad glavo ti ves čas stoji trojica, ki si jo boš zapomnil: Sulzfluh (2818 m), razčlenjena Drusenfluh in Drei Türme — Trije stolpi, ki so dali ime kupu fotografij. Hodiš pod njihovimi južnimi stenami. In z vsakim korakom rastejo.
Start in cilj sta pri jezeru Lünersee — turkizno oko v Montafonu, nad katerim kraljuje Douglass Hütte. Od tam čez Schweizer Tor navzdol do Lindauer Hütte (1744 m), avstrijske koče Alpenvereina naravnost pod Tremi stolpi. Klasika. Drugi dan se vzpenja čez Drusentor na švicarsko stran do koče Carschinahütte SAC (2236 m) — Švicarski alpski klub, razgled na Drusenfluh „od zadaj“, s prättigauske strani. Tretji dan se spuščaš čez sedlo Cavelljoch do Schesaplanahütte (1908 m). In potem pride kralj.
Schesaplana. 2965 metrov. Najvišji vrh celotnega Rätikona. Nanj se povzpneš v sklepni etapi čez Schesaplanasattel — dolg, delno zavarovan vzpon, po katerem te meča ne bodo izpustila, razgled pa se odpre v tri države hkrati. Sestop čez Totalphütte nazaj k Lünerseeju in krog je sklenjen. Kdor hoče še eno noč, doda še Tilisunahütte pod Sulzfluh.
Za koga je? Za zmogljivega pohodnika, ki nese nahrbtnik in se ne boji verige. Ferata ni, a nekaj odsekov je zavarovanih in izpostavljenost tu zna pritisniti. „Srednja“ zahtevnost ne pomeni sprehoda — pomeni gore, ki se jih da prehoditi brez plezalnega tečaja, a s spoštovanjem in zanesljivim korakom.
Kdaj na pot? Od julija do septembra. Prej na sedlih leži sneg, kasneje se koče zapirajo in vreme se zaostri.
Kako rezervirati? Vsako noč posebej, neposredno pri kočah — avstrijski Alpenverein (ÖAV) in Švicarski alpski klub (SAC). Najlažje prek portala hut-reservation.org, poleti mirno mesece vnaprej. Rätikon je priljubljeno pogorje in ležišč v Carschinahütte ali Schesaplanahütte ni veliko.
Petinpetdeset kilometrov apnenca, tri države in ena skalna vrata. Se še vedno sprašuješ, kod so tu hodili tihotapci?
Izberi datum začetka — pri vsaki nočitvi na turi takoj vidiš število prostih ležišč in rezerviraš neposredno prek uradnega sistema Alpenvereina.