Predstavljaj si planoto na višini 2300 metrov, kamor je ledena doba raztresla več kot trideset jezer kot pest razbitega zrcala. Mah, lišaj, gola skala, voda — in nikjer nobenega drevesa. To je Klafferkessel in je samo en dan Schladminger Tauern Höhenwega.
Nizke Ture sodijo med najbolj vodnate kotičke Alp: več kot tisoč izvirov, okoli tristo gorskih jezer in stotina slapov. Ta grebenska pot te po svoje popelje skoznje. 76 kilometrov, približno 7100 metrov vzpona, pet do sedem dni od Hochwurzna do St. Nikolai im Sölktal. To ni sprehod po učni poti. To je zahteven alpski trek, kjer skoraj vsak dan nabereš in spet spustiš okoli tisoč višinskih metrov.
Zakaj ravno to? Ker dobiš koncentrat visokih Tur brez ledeniške mašinerije in brez množic iz Visokih Tur malo naprej. Teren se menja kot razpoloženje vremena. Široki travnati grebeni. Gruščnata sedla, kjer se noga pogreza v drobir. Serpentine, ki se zajedajo v stene. In potem tista jezera. Ves čas jezera.
Pot te vodi čez vrsto sedel z imeni, ki zvenijo kot uroki: Kruckeckscharte, Trockenbrotscharte, Gollingscharte na 2326 metrih. Najvišja točka je Greifenberg (2618 m) — in ni naključje, da velja za enega najlepših razglednikov celotnih Nizkih Tur. Od tod pogledaš naravnost dol v Klafferkessel, na tisto jezersko planoto, ki je relikt zadnje poledenitve.
In še en vrh ti bo ves čas gledal čez ramo. Hochgolling (2862 m), najvišja gora Nizkih Tur, „kralj Schladminger Tauern“. Njegova severna stena pada 1200 metrov navzdol. Höhenweg na vrh ne pleza — prečka pod njim čez Gollingscharte — ti pa ga boš iz Gollinghütte videl, kako se dviga v naravnem amfiteatru kot prestol.
Etape in koče so hrbtenica cele zadeve. Prvi dan se od Hochwurzna povlečeš k dvojici Giglachseen, kjer prespiš v Ignaz-Mattis-Hütte (1986 m) nad spodnjim jezerom, lahko pa tudi v sosednji Giglachseehütte. Drugi dan se po serpentinah spustiš čez Kruckeckscharte do Keinprechthütte (1872 m). Tretji dan vodi čez Gollingscharte navzdol do Gollinghütte (1641 m), tiste z razgledom na kralja. Četrti dan je kronanje: gor na Greifenberg, čez Klafferkessel in po strmem Lämmerkaru navzdol do Preintalerhütte (1656 m). Kdor nadaljuje po sedemdnevni različici, pride vse do Sölktala, z možnim postankom v Hans-Wödl-Hütte.
Za koga je? Za tistega, ki ima zanesljiv korak, glavo, ki se nad praznino ne zavrti, in noge za tisoč metrov na dan. Avstrijski žig kakovosti pohodništva pri tej poti ne visi za okras. Alpske izkušnje pridejo prav. Primerno je približno od petnajstega leta naprej. Kdor išče sproščen dopust z vlečnico, naj ostane spodaj v Schladmingu. Kdor hoče greben, dobi greben.
Kdaj na pot? Poleti, ko so gorske koče odprte in snežišča v sedlih vsaj malo odstopijo — sneg se v gruščnatih žlebovih drži dolgo v sezono. Ignaz-Mattis, Keinprecht, Golling in Preintaler sodijo med koče Alpenvereina, zato rezervacijo urediš prek rezervacijskega sistema Alpenvereina (alpsonline). Ležišč je končno število, zanimanja pa veliko. Pusti to na zadnji trenutek in prespal boš ob jezeru na blazini.
Pet koč, pet sedel, več kot trideset jezer in en kralj, ki ti vso pot diha za ovratnik. Ledena doba je tu pustila zemljevid iz vode in kamna. Tvoje je le to, da ga prehodiš.
Izberi datum začetka — pri vsaki nočitvi na turi takoj vidiš število prostih ležišč in rezerviraš neposredno prek uradnega sistema Alpenvereina.