E5 Oberstdorf–Merano

Začne se v Allgäuu na sto treh metrih, kjer je še skoraj civilizacija, in konča v Meranu na 325 metrih med palmami in vinogradi Južne Tirolske. Vmes leži 140 kilometrov, pet gorskih verig in šest dolin — in en majhen mrtev mož, star pet tisoč let.

E5 Oberstdorf–Meran ni nobena odkriteljska novost. Je klasika. Najslavnejši peš prehod Alp, srce evropske daljinske poti E5, ki v svoji polni dolžini teče od atlantske Bretanje vse do Verone. Vi si od nje odgriznete najboljši del: grebene Allgäuskih, Lechtalskih in Ötztalskih Alp, iz Nemčije čez Avstrijo v Italijo. V šestih do osmih dneh. Peš, od koče do koče.

In povejmo si takoj naravnost, komu to leži. To je zahteven trek, ne sprehod. Vsak dan naredite 800 do 1200 višinskih metrov in prehodite 10 do 20 kilometrov — skupaj okoli deset tisoč metrov navzgor. To so noge kot iz betona in koča zvečer kot odrešitev. Vrvi in derez ne potrebujete (ledeniški odseki vodijo po uhojenih poteh ali se jih obide), potrebujete pa kondicijo, zanesljiv korak po grušču in glavo, ki se ne ustraši, ko se v sedlu dvigne megla.

Teren se spreminja kot razpoloženje v gorah. Iz Oberstdorfa se čez Mädelejoch povzpnete do Kemptner Hütte (1846 m), prva noč pod allgäuskimi vrhovi. Drugi dan pot vleče do Memminger Hütte (2242 m) — sklepni vzpon za tovorno žičnico je legendarnih osemsto metrov klofute, po kateri se vam koča zdi kot oaza. Čez divjo Seescharte se pot nato spusti v dolino Inna, kjer se prespi spodaj v Zamsu — edina noč, ko si privoščite pivo v civilizaciji.

Nato pride vrhunec celotnega prehoda. Iz doline navzgor na Braunschweiger Hütte (2759 m) — najvišje ležečo kočo na celotni E5, zgrajeno že leta 1892. Sedite na terasi, pod vami jezik ledenika Mittelbergferner, nad njim pa se dviga Wildspitze (3768 m), druga najvišja gora Avstrije. Od tu naslednji dan najtežja etapa: strm vzpon na Pitztaler Jöchl (2996 m), najvišjo točko celotnega prehoda. (Kadar je zaprt zaradi padajočega kamenja, se gre po obvozu čez Rettenbachjoch.) Navzdol v Vent in do Martin-Busch-Hütte (2501 m).

In zadnji dan je tisti, zaradi katerega si boste to pot zapomnili. Vzpenjate se k Niederjochu in Similaunhütte (3019 m) — najvišje, kamor se v celotnem treku povzpnete. Nedaleč od tod, na višini 3210 metrov pri Tisenjochu pod Similaunom, sta 19. septembra 1991 dva pohodnika v tajajočem se ledeniku našla moža. Ötzija. Ledeniško mumijo, staro približno 5300 let, najstarejšega Evropejca, ki mu lahko pogledate v obraz. Greste mimo kraja, kjer je ležal. Potem le še navzdol k jezeru Vernagt in v dolgem sestopu čez Schnalstal v topli Meran, kjer vas med vinogradi čaka prvi tuš po tednu dni.

Najboljši čas? Od sredine julija do konca septembra. Prej v visokih sedlih leži sneg, pozneje koče zapirajo. Zunaj tega okna greste na lastno odgovornost.

Rezervacija je danes obveznost, ne priporočilo. Koče na E5 (Kemptner, Memminger, Braunschweiger, Martin-Busch, Similaun) pripadajo sekcijam nemškega in avstrijskega Alpenvereina in so v glavni sezoni polne tedne vnaprej. Rezervira se prek spletnega rezervacijskega sistema Alpenvereina ali po telefonu neposredno v koči. Ne tvegajte, da po osemstometrskem vzponu ugotovite, da ležišča ni. In takoj uredite tudi pot nazaj — iz Merana vozijo nazaj v Oberstdorf shuttle busi, ki jih je prav tako treba rezervirati vnaprej.

140 kilometrov. Pet gorstev. En pettisočleten vodnik, ki je to prehodil pred vami. Vprašanje ni, ali, ampak kdaj se odpravite.