Južnotirolsko višinsko prečkanje

Trije dnevi. Tri koče. In cele dneve skoraj nikogar — le svizci, krave in občasno kozorog na grebenu.

Prehod Južne Tirolske čez Pfunderske gore (Pfunderer Berge) ni pot, na katero naletiš po pomoti. Vodi od Pfitschtala vse do doline Lüsen: 45 km po grebenu, 3200 metrov navzgor in spet navzdol, in ves čas te drži visoko — v odročnem kotu, kamor množice ne pridejo. Pfunderer Berge so podskupina Zillertalskih Alp in prav njihova odročnost je celotna finta. Dneve potuješ po pokrajini, kjer prej srečaš čredo kot drugega človeka.

Štart ima gres. Prvi dan plezaš iz Pfitschtala do Hochfeilerhütte na 2715 m — nad glavo pa ti visi Hochfeiler, 3510 m, najvišja gora celih Zillertalskih Alp. Nanjo se je prvič povzpel 24. julija 1865 avstrijski alpinist Paul Grohmann z dvema gorskima vodnikoma. Ti jo imaš prvi večer naravnost nad krožnikom. Današnjo kočo je južnotirolski Alpenverein (AVS) odprl leta 1986.

To je teren, kjer se vreme bere z grebena in kjer ti mobilni telefon da mir. Zgoraj nad Hochfeilerhütte se lesketajo ostanki ledenikov, spodaj se doline pogrezajo v zeleno senco. Med kočami je res odročno — vodo in hrano nadoknadiš v koči, vmes si prepuščen sebi in markacijam. Prav zato ljudje pridejo sem. Da enkrat ni med čim izbirati kavarne.

Drugi dan je grebenska garaška. Čez sedla in skalnat teren se prebiješ do Tiefrastenhütte na 2312 m — ta pa stoji ob gorskem jezeru Tiefrastsee, v kotlu, stisnjenem med razčlenjene špice tipa Hochgrubbachspitze (2809 m). Voda, skala, tišina. Kočo je v današnji obliki postavil brixenski odsek AVS leta 1974, na mestu stare Fritz-Walde-Hütte iz leta 1912.

Tretji dan dokončaš greben do Brixner Hütte na 2282 m — brunarica na robu visoke planote Fane Alm, dokončana leta 1973. Od tod prvič zares odpreš oči na Dolomite na obzorju, preden se začneš spuščati v zeleno dolino Lüsen. Spotoma greš mimo Wilde Kreuzspitze, 3132 m, najvišjega vrha celih Pfunderskih gora.

Kaj to pomeni za noge? Zahtevno. Teren hoče zanesljiv korak, glavo brez vrtoglavice in spodobno kondicijo — vmes so izpostavljeni odseki, blokovsko polje in sedla, kjer se stopa previdno. Ni krog za prvo večdnevno turo. Je hut-to-hut za tistega, ki ima že nekaj koč v nogah in hoče greben, kjer se da dihati.

Kdaj iti? Od začetka julija do septembra. Prej se na sedlih drži sneg, kasneje pritisne mraz in koče zaprejo.

Kako rezervirati? Vse tri koče upravlja Alpenverein Südtirol. Ležišče dogovori vnaprej neposredno pri koči; članstvo Alpenvereina ti povrhu zniža ceno prenočišča. Brez rezervacije na greben ne lezi — kapacitete so majhne, Brixner Hütte ima le peščico mest.

In če ti trije dnevi niso dovolj? Ta prehod je pravzaprav srce daljšega Pfunderer Höhenwega, klasične južnotirolske grebenske poti, ki povezuje koče na približno 70 km od Sterzinga do Pustriške doline. Da se raztegniti. A tudi tako na kratko dobiš to, po kar se hodi sem. Višino, tišino in greben, ki te vzame v roke.

Trije dnevi. Tri koče. In ves čas nikogar — le tisti svizci.