Karnijska mejna pot (Pot miru)

Sto petinpetdeset kilometrov po robu dveh držav. In ves ta čas ti pod čevlji leži vojna, stara več kot sto let.

Karnischer Höhenweg — številka 403, z vzdevkom Friedensweg, Pot miru — vodi po glavnem grebenu Karnijskih Alp natanko po avstrijsko-italijanski meji. Od Silliana na Vzhodnem Tirolskem vse do Thörl-Maglerna pri Arnoldsteinu na Koroškem. Osem do enajst dni, okoli 8500 višinskih metrov navzgor. To ni vikend sprehod. To je grebenska tura za noge in za glavo.

Zakaj prav tod? Ker te nobena druga alpska daljinska pot ne postavi tako dobesedno na fronto. Od leta 1915 je tu potekala gorska linija med Avstro-Ogrsko in Italijo. Obe strani sta v skalo vsekali strelske jarke, kaverne, topniške položaje in oskrbovalne steze. In vse to je še vedno tam — bodeča žica, jarki in predori, po sto letih. V 70. letih je društvo Dolomitenfreunde stare vojaške poti povezalo in iz fronte naredilo pot miru. Na Plöckenpassu se na to navezuje muzej gorske vojne 1915–1917 na prostem — stojiš točno tam, kjer se je vse dogajalo.

Teren? Trd, a pošten. Ponekod te varujejo jeklene vrvi in lestve, drugod hodiš preprosto po kamniti ostrini z razgledom na obe državi hkrati. Posebne feratne opreme ne potrebuješ. Glavo za višino pa da — in noge, ki v času ture zdržijo več kot trideset vrhov, če je ne skrajšaš z bližnjico.

Prva velika postaja je Sillianer Hütte na 2447 metrih, s panoramo na Sekstenske Dolomite. Od tam po grebenu do Obstansersee-Hütte ob gorskem jezeru. Nato Filmoor-Standschützenhütte na 2350 metrih — majhna surova koča, ki so jo od leta 1976 gradili vojaki avstrijskega Bundesheera in jo poimenovali po tirolskih standschützih, ki so tu leta 1915 držali fronto okoli Filmoorja in Kinigata. Naprej Porzehütte, Hochweißsteinhaus, in nato ena najmočnejših podob celotne ture: Wolayersee. Temno modro jezero, stisnjeno med navpične stene, z Wolayersee-Hütte na bregu. Nad njim se dviga Monte Coglians, nemško Hohe Warte — najvišji vrh Karnijskih Alp, na čigar pobočju visi Zvon miru.

Za koga je? Za zmogljivega večdnevnega trekerja, ki ima kakšno hut-to-hut turo že za sabo in se ne boji izpostavljenih mest. Ne za novinca. In ne spomladi — tura se hodi poleti, približno od sredine julija do konca septembra. Prej ali slej te na grebenu ujame sneg.

Nočeš celih enajst dni? Turo se da vzeti na dve polovici. Zahodni del se konča pri Plöckenpassu, vzhodni se nadaljuje čez Zollnersee-Hütte in Nassfeld dalje proti Koroški. Izstopiti in vstopiti se da na več sedlih, tako da si trek odrežeš po tem, koliko dni in koliko moči imaš.

Rezervacije: koče na Karnischer Höhenweg spadajo pod Alpenverein in se v sezoni napolnijo. Ležišče rezerviraj vsaj teden dni vnaprej, najbolje prek rezervacijskega sistema konkretne koče ali po telefonu. Članstvo v Alpenvereinu ti poleg tega zniža ceno prenočišča in zagotovi gorsko zavarovanje — za večdnevni trek se splača.

Ena grebenska tura. Dve državi. Fronta, iz katere je danes pot miru. Prehodiš jo peš — in točno v tem je vsa poanta.