Berner Oberland — petdnevni obhod

Najvišja koča kroga visi na višini 3258 m kot lastovičje gnezdo nad prepadom. Do nje splezaš po lestvah in skalni polici. In to je šele tretji dan.

Berner Oberland 5-Tage Rundtour ni höhenweg. Ni markirana steza, po kateri se da hoditi v naramnicah in s klobaso v roki. To je Hochtour — visokogorski krog po ledenikih Bernskih Alp, kjer brez derez, cepina in vrvi nimaš kaj iskati. Petinpetdeset kilometrov, 3800 m navzgor, pet dni. In večino tega po ledu.

Start in cilj: Grimsel Hospiz, nad turkiznimi akumulacijskimi jezeri Grimsla. Od tam se krog zagrize v srce Aarskega masiva — v pokrajino, ki jo UNESCO od leta 2001 varuje kot del svetovne dediščine Jungfrau-Aletsch. Tu ni pašnikov s kravami. Tu so led, morena in skala.

Prvi dan se z Grimsla vzpenjaš čez morene in ledenik do bivaka Aarbiwak (2731 m) — neoskrbovana škatla na skali, kjer si sam s sabo in s tišino. Drugi dan prečkaš Finsteraargletscher do Finsteraarhornhütte (3048 m). Koča iz jekla in lesa, novogradnja iz leta 2003, sedi nekaj metrov nad Fieschergletscherjem — drugim najdaljšim ledenikom Alp. In predvsem neposredno pod Finsteraarhornom: s svojimi 4274 m najvišjo goro Bernskih Alp in najprominentnejšim vrhom cele Švice.

Tretji dan je traverz na Oberaarjochhütte (3258 m). To je tisto lastovičje gnezdo — najvišje ležeča koča kroga, ki še danes ohranja star gorski značaj in do katere se pleza po lestvah in skalni galeriji. Razgled na Oberaargletscher imaš s krožnika.

Četrti dan sestop čez led do Lauteraarhütte (2393 m). Ta stoji na skalnem otočku nad Unteraargletscherjem — četrtim največjim ledenikom švicarskih Alp, iz katerega se rodi reka Aare. Nekoč je koča stala tik ob ledeniškem čelu. Danes kraljuje nad dvestometrsko skalno steno. Ledenik se je umaknil. To imaš pred očmi kot učbenik podnebja.

Peti dan prečkaš do Gelmerhütte (2412 m) nad turkiznim Gelmerseejem in nazaj do Grimsla. In če se odločiš od Gelmerskega jezera odpeljati navzdol, te čaka bonus: Gelmerbahn, z naklonom 106 % najstrmejša odprta vzpenjača v Evropi. Zgradili so jo leta 1926 kot gradbeno progo do jezu. Dvanajst minut vožnje vzvratno, ki ti dvignejo pulz bolj kot marsikateri ledenik.

Pet koč, pet noči, petih različnih sekcij SAC. Aarbiwak, Finsteraarhornhütte, Oberaarjochhütte, Lauteraarhütte, Gelmerhütte. Vse upravlja Švicarski alpski klub in vse se rezervirajo vnaprej — vsaka posebej, spletno na sac-cas.ch. Oskrbovane so približno od konca junija do sredine septembra; izven sezone je odprto le zimsko zavetišče.

Za koga je? Za izkušene visokogorce, ki znajo hoditi v derezah po ledeniku, se varovati na vrvi in brati razpoke. Težavnost je ekspert in to dobesedno — vdrti snežni mostovi čez razpoke in firn v poznem poletju niso šala. Kdor nima prehojenih lažjih Hochtour, naj gre z gorskim vodnikom. Ali pa naj začne s höhenwegom brez ledenika.

Kdaj se odpraviti? Vrh sezone sta julij in avgust, ko so koče polno zasedene in ledeniki najbolje prehodni. Vreme se na tej nadmorski višini obrne v eni uri — nahrbtnik računa s tem, da te sedlo Oberaarjoch lahko pozdravi s snegom tudi avgusta.

Finsteraarhorna ti ni treba osvojiti. Pot vodi pod njim, ne nanj — vrh je samostojna Hochtour za tiste, ki si dodajo dan. A tudi brez vrha te ta krog postavi tja, kamor pohodnik ne pride: sredi ledu, pod najvišjo goro Bernskih Alp.

Pet dni. Pet ledeniških koč. In eno lastovičje gnezdo v treh tisočih. Zmoreš?