Berner Oberland — tedenski obhod

Devetnajstega novembra 1946 je ameriško vojaško letalo Dakota na slepo pristalo na Gauligletscherju. Sredi snežnega meteža, na višini čez tri tisoč metrov. Dvanajst ljudi je preživelo — švicarski piloti pa so jih od tam enega za drugim pobrali z malimi letali Fieseler Storch naravnost z ledenika. Tako se je rodilo sodobno reševanje iz zraka, iz katerega je nekaj let pozneje zrasla tudi Rega. In natanko nad tem ledenikom, pri Gaulihütte, se ta krožna tura po sedmih dneh sklene.

Berner Oberland Wochenrundtour ni grebenska pot za vsakogar. Je visokogorska krožna tura čez ledenike Bernskih Alp: 78 km, 5 500 m višinske razlike navzgor, sedem dni, sedem koč Švicarskega alpskega kluba (SAC) — s štartom in ciljem na istem mestu, pri zgodovinskem Grimsel Hospiz. Zahtevnost: expert. To ni marketinško geslo. Šli boste čez tri ledenike — Unteraargletscher, Finsteraargletscher in Strahleggfirn — in brez derez, cepina in vrvi se sem ne spuščajte.

Grimsel Hospiz, kjer se vse začne, je pravi pričevalec. Kot prvo zavetišče v deželi se omenja že leta 1142, pozneje pa je iz njega nastal sploh prvi elektrificirano ogrevani hotel v Evropi. Danes stoji vklenjen med dve pregradni steni — in od tod vodi ena najdaljših poti med kočami v Bernskih Alpah naravnost v ledeno srce pogorja, k izviru reke Aare.

Prvi dan vas pot po morenah Unteraargletscherja potegne do Aarbiwaka (2 731 m) — odročnega bivaka v ledeniški skledi pod vzhodno steno Finsteraarhorna. Prvotni bivak je odnesel vihar v zimi 1974/75, današnji stoji od leta 1977 in v njem spi komaj sedemnajst ljudi. Drugi dan prečkate Finsteraargletscher do Finsteraarhornhütte (3 048 m), znova zgrajene leta 2003, tik pod najvišjo goro Bernskih Alp. Finsteraarhorn meri 4 274 m — je tretji najbolj prominenten vrh celotnih Alp in vam bo cela dva dneva visel nad glavo.

Tretji dan je streha krožne ture: traverza čez ledeniško sedlo do Oberaarjochhütte (3 258 m), najvišje točke celotne poti. Potem gre navzdol — a ne v civilizacijo. Četrti dan sestop po ledenikih do Lauteraarhütte (2 393 m), ki kraljuje na skalnem otočku nad Unteraargletscherjem. Njeno jedro, Pavillon Dollfuss, je iz štiridesetih let 19. stoletja in ga je SAC kupil leta 1882; s terase gledate čez zaprašene ledenike naravnost v vzhodno steno Finsteraarhorna.

Peti dan vas čaka Gelmerhütte (2 412 m) nad turkiznim Gelmersee. Kdor bo imel po petih dneh dovolj, ima tu zavoro v sili: v dolino se spušča Gelmerbahn, najstrmejša odprta vzpenjača v Evropi z naklonom 106 %. Šesti dan prehod do Bächlitalhütte (2 328 m) v divjem Bächlitalu, polnem slapov. In sedmi dan finale — odročna Gaulihütte (2 205 m) nad Gauligletscherjem, kjer ledenik še po desetletjih od časa do časa odda naslednji kos tiste slavne Dakote. Od tod nazaj h Grimslu.

Za koga je? Za izkušene visokogorce, ki znajo hoditi po ledeniku v navezi, so zanesljivi na derezah in ne izgubijo glave, ko se pod nogami odpre razpoka. Ne za začetnike, ne za družine z otroki. Kdor to bere in ne ve, kaj pomeni sondirati razpoke, naj začne drugje.

Kdaj iti? Ledeniška sezona v Bernskih Alpah teče približno od sredine julija do sredine septembra, ko so koče SAC oskrbovane in so ledeniki v najboljši kondiciji. Zunaj tega okvira tvegate sneg, zaprte koče in firn, trd kot beton.

Kako rezervirati? Vseh sedem koč je objektov SAC — ležišča rezervirate vnaprej prek rezervacijskega sistema Švicarskega alpskega kluba pri pristojni sekciji vsake koče. Za glavno sezono ne odlašajte, kapacitete so majhne in Aarbiwak sprejme komaj eno družbo.

Sedem koč, trije ledeniki, ena krožna tura. Odidete od Grimsla in se h Grimslu vrnete — le za nekaj tisoč višinskih metrov, en pogled v vzhodno steno Finsteraarhorna in eno ledeniško zgodbo bogatejši.