Obhod Hochschwaba

Visoka planota, kjer dež pada navzgor.

Sliši se kot nesmisel, a Hochschwab je natanko ta trik. Apnenec vsrka vsako kapljo, voda izgine pod nogami v jame, dolge več deset kilometrov, in se prikaže šele nekaj sto metrov nižje kot izvir. Eden od teh izvirov teče po cevovodu naravnost na dunajske pipe. Vi medtem hodite po strehi celotnega sistema — pet dni, 55 km, 4500 m navzgor — in rešujete bolj prozaično reč: kje napolniti steklenico, ker na kraški planoti pod nogami ne teče prav nič.

To je Hochschwab intensiv. Krožna tura, ki se začne in konča v St. Ilgnu (vstop pri Alpengasthofu Bodenbauer, 881 m), vmes pa vas popelje čez najboljše, kar štajerski masiv premore. Ne sprehod. Poštena grebenska in planotna tura v enem.

Značaj terena? Kontrast. Dopoldne se vzpenjate po grapah in krniških kotlih med skalnimi stenami, popoldne hodite po lunini pokrajini golega apnenca, kjer kamenje zvoni pod čevljem. Potem se vse prelomi v pašnike Sonnschienalm, kjer naenkrat zazvonijo kravji zvonci in je trava mehka kot preproga. Wettersteinski apnenec je zakrasel skozi in skozi — pod vami se vleče jamski sistem Frauenmauer-Langstein z več kot 45 km rovov. Zgoraj suša, spodaj reka. Kras zna biti skop z vodo in radodaren z razgledi.

In razgledov tu ne manjka. Vrh Hochschwab (2277 m) je najvišja točka celotnega pogorja in ob jasnem dnevu z njega pogledate na vse strani globoko v štajersko deželo. Na poti navzgor imate spodobno možnost, da srečate gamsa — Hochschwab ima eno največjih gamsjih lovišč v Evropi. Poleg tega kozorogi, svizci, divji petelini. Divjadi je toliko, da fotoaparat pripravite, še preden pridete nad gozd.

Koče so zgodba zase. Prvo noč obležite na Voisthalerhütte (1654 m) — koči Alpenvereina, ki tu stoji od leta 1898 in je pred kratkim doživela novogradnjo (groba gradnja 2020, dokončanje 2021). Drugi dan vodi čez vrh mimo Schiestlhausa (2153 m), in to ni kar neka koča: je najvišje ležeča koča v pogorju in hkrati prva visokogorska pasivna hiša na svetu, odprta leta 2005. Energetsko samozadostna škatla na strehi Štajerske. Drugo noč spite na Sonnschienhütte (1523 m) sredi pašnikov. Tri koče, trije popolnoma različni svetovi.

Za koga je? Za planinca s kondicijo in zanesljivim korakom. Ferate na poti ni, a izpostavljeni kraški odseki in dolge etape terjajo zdrava kolena in pamet. Kdor zmore 15-kilometrski dan z višinsko razliko in nahrbtnikom, bo užival. Kdor gre dvakrat na leto na hrib z gondolo, naj začne drugje.

Kdaj iti? Sezona koč teče približno od junija do konca septembra, robovi po vremenu in snegu. Na vrh se odpravite zgodaj zjutraj — ne le zaradi miru, predvsem zaradi neviht, ki se nad planoto rade zberejo po poldnevu. Na golem krasu ni kam pobegniti.

Kako rezervirati? Prek Alpenvereina. Koče upravljajo alpski klubi (ÖAV, ÖTK) in v glavni sezoni se ležišča rezervirajo vnaprej po spletu — članstvo v planinskem društvu vam poleg tega zniža ceno prenočišča in včasih odloči, ali sploh dobite prostor. Rezervirajte prej, skuhanega golaža na planoti ne pribiva.

Bonus kos stran: pod južnimi stenami leži Grüner See pri Tragößu, kraško jezero, zajezeno s prazgodovinskim plazom, ki spomladi od talečega se snega nabrekne in je proslavilo celotno regijo. Pot ga obide, a je razlog, da pri Hochschwabu ostanete dan dlje.

Pet dni na strehi, pod katero teče pol Dunaja. Ne boste sestopili pod koče, dokler vas planota ne spusti nazaj dol v St. Ilgen — in steklenica bo prazna prej, kot pričakujete.