Imenujejo se Mrtve gore. Totes Gebirge. Ne zato, ker bi tu kdo umrl — ampak zato, ker je visoka planota gola kot dlan. Kamen, kamen in spet kamen. Skoraj nič trave, na površju niti kaplje. Voda se tu pogreza v podzemlje. Pod tvojimi nogami je več kot 600 jam in eden največjih zakraselih masivov Evrope — skoraj 300 km² dachsteinskega apnenca. Schönberg-Höhlensystem, ki se vanj zajeda, je najdaljši jamski sistem Vzhodnih Alp: 135 km rovov, več kot tisoč metrov globoko.
Ti pa hodiš po vrhu. Iz Hinterstoderja v Zgornji Avstriji do Grundlseeja v štajerskem Salzkammergutu. 35 km, 2500 višinskih metrov navzgor, tri do štiri dni, štiri koče. Večdnevni trek čez streho pogorja, kjer se iz gozda povzpneš v lunarno pokrajino in spet nazaj k jezeru, v katerem se da kopati.
Zakaj ravno to. Sredi poti stoji Großer Priel, 2515 m — najvišja točka celotnega pogorja in eden ultraprominentnih vrhov Alp. Zgoraj rdeč križ, spodaj pod tabo cela planota kot okamenelo morje. Ni ferrata, a dan čez Priel ima zavarovane odseke z jeklenicami in izpostavljenost, ki jo začutiš v nogah in v glavi.
Značaj terena je tu glavna zvezda. Visokogorski kras je pokrajina brez sledu logike: vrtače, škraplje, oster bel apnenec, ki se vleče kilometre. Na poti čez Kühkar po avstrijskih vodnikih mineš najsevernejše stalno snežišče Alp. Zgoraj veter in kamen, spodaj spet ruševje in jezera. Ta kontrast je celotna poanta treka.
Etape in koče. Prvi dan se iz Hinterstoderja vzpenjaš mimo smaragdnega Schiederweiherja pod severno steno Spitzmauer do Prielschutzhausa (1420 m). Kočo vodi sekcija Alpenverein TK Linz in takoj od nje vodi Priel-Klettersteig — po podatkih Alpenvereina najdaljša ferrata Avstrije (težavnost D), če hočeš dan več in pošteno porcijo železa. Drugi dan je kralj: vzpon čez Großer Priel in sestop na kraško planoto do Pühringerhütte, rustikalne koče ob jezeru Elmsee. Tretji dan vodi po planoti do Albert-Appel-Hausa (1638 m) na Henaralmu — kočo so odprli 5. avgusta 1928 in nosi ime po Albertu Appelu (1871–1947), ustanovitelju takratnega planinskega društva. Na poti mineš jezeri Lahngangseen, kjer lahko skočiš v vodo. Zadnji dan se spustiš dol v Grundlsee in imaš izbiro: pivo ali štajersko jezero.
Za koga. Zmogljivi pohodniki z zanesljivim korakom in zdravo glavo za izpostavljenost. Ne popolni začetniki — 2500 metrov vzpona in dan čez Priel z jeklenicami zahtevata kondicijo in spoštovanje. Ferrata ni obvezna, oprema za visokogorje pa je: trdni čevlji, nepremočljiva jakna, rezerva za vreme. Na planoti se je le redko kje mogoče skriti.
Kdaj iti. Koče v Totes Gebirge obratujejo približno od junija do oktobra, a sneg se v žlebovih drži dolgo in planota je v megli zahrbtna past za orientacijo. Najbolje konec julija do septembra, ob dobri vidljivosti in suhem kamnu.
Kako rezervirati. Ležišča na Prielschutzhausu, Pühringerhütte in Albert-Appel-Hausu rezerviraj vnaprej prek Alpenvereina oziroma neposredno pri kočah — v sezoni in ob koncih tedna se napolnijo. Članstvo v Alpenvereinu ti zniža ceno prenočišča, v gorah pa tudi ceno morebitnega reševanja.
Mrtve gore. Ime, ki obljublja puščavo, pa te pošlje spat nad jezero. Voda tu izginja pod zemljo — ti pa hodiš po tanki lupini nad njo. Greš?
Izberi datum začetka — pri vsaki nočitvi na turi takoj vidiš število prostih ležišč in rezerviraš neposredno prek uradnega sistema Alpenvereina.
AT
DE
CH
EN
FR
IT
NL
SL
SK
CZ
