Zugspitze — vikend obhod

Najvišja točka Nemčije meri 2962 metrov, ima zlat križ na vzhodnem vrhu in vrsto turistov, ki se gor pripeljejo z žičnico v manj kot devetih minutah. Vi boste šli drugod. Peš, po dolini Reintal, po sledi, ki jo je avgusta leta 1820 uhodil poročnik Josef Naus ob sploh prvem vzponu na Zugspitze — le da boste vi imeli boljše čevlje in kočo s toplo juho na koncu dneva.

Zugspitze Wochenend-Rundtour je 42 kilometrov in 2270 višinskih metrov, zloženih v dva do tri dni. Srednja zahtevnost, nobene ferate, nobene drame z varovanjem — pa vas vseeno pripelje pod najvišji nemški vrh in do največjega nemškega ledenika. To je klasika Wettersteina: najblažja pot navzgor, tista, po kateri vodijo tudi začetnike. A sprehod v copatih to ni.

Start in cilj: Garmisch-Partenkirchen. Takoj za smučarskim stadionom vas požre Partnachklamm — soteska, dolga več kot 700 metrov, mestoma 80 metrov globoko zarezana v skalo. Voda jo je klesala milijone let, drvarji so po njej od 18. stoletja splavljali polena iz Reintala dol v Partenkirchen. Vi jo boste prehodili s suhimi nogami po galeriji, vklesani nad divjo Partnach.

Prva etapa se zmerno vzpenja po dnu Reintala do koče Reintalangerhütte (1370 m). Od leta 2022 je to Deutschlands erste Biohütte — sploh prva biokoča v Nemčiji, z lastno malo hidroelektrarno na izviru Partnach in s hrano iz regije. Prvotna brunarica iz leta 1881 tu še vedno stoji kot zimska soba. In prav tu je Naus po svojem zgodovinskem vzponu prenočil.

Drugi dan se dolina dvigne. Čez alpske travnike in kamnita polja se povzpnete do koče Knorrhütte (2051 m), zadnje postojanke pod vršno planoto. Od tod je Zugspitze na dosegu roke: kdor ima moč in čas, zavije čez Zugspitzplatt do vrha z zlatim križem, mimo ledenikov Höllentalferner in Schneeferner — zadnjega velikega ledenika na nemški strani, ki se pod nogami vsako poletje tanjša.

Tretji dan pripada sestopu in razgledom. Čez Zugspitzplatt zavijete h koči Kreuzeckhaus (1652 m), koči Alpenvereina, odprti že leta 1906, točno nasproti vitke Alpspitze. Od koče vozi Kreuzeckbahn — žičnica, ki sem vozi ljudi od leta 1926 — in vas udobno spelje nazaj v dolino. Noge se vam bodo zahvalile.

Za koga je? Za zmogljivega planinca, ki hoče pokukati na streho Nemčije brez plezanja in brez varovanja, a s poštenim nahrbtnikom in kondicijo za več kot 2000 metrov vzpona. To ni trek za popolnega novinca — kamnita polja in dolžina etap zahtevajo zanesljiv korak in gorsko glavo.

Kdaj se odpraviti? Poletje do zgodnje jeseni, približno od junija do oktobra, ko koče obratujejo in je Zugspitzplatt brez sklenjenega snega. Zunaj sezone so koče zaprte in teren nad Knorrhütte zna biti zahrbten.

Kako rezervirati? Prek Deutscher Alpenverein. Reintalangerhütte, Knorrhütte in Kreuzeckhaus so koče DAV — ležišče rezervirate vnaprej prek rezervacijskega sistema Alpenvereina in ob koncih tedna v glavni sezoni tega ne odlašajte. Članstvo v Alpenvereinu vam poleg tega zniža ceno prenočitve.

Zugspitze peš, ne z žičnico. Naus je za to potreboval pogum in dan hoje navzgor. Vi imate zemljevid, biokočo in en konec tedna. No — greste skozi tisto sotesko ali boste počakali v vrsti pri blagajni žičnice?