Obhod Berchtesgaden–Königssee

Nad kapelo St. Bartholomä se dviga zid. Ne skala — zid. Watzmann-Ostwand, tisoč osemsto metrov navpično navzgor, najvišja stena Vzhodnih Alp. Stojiš ob smaragdni vodi Königssee, do katere se pride samo z ladjo, nagneš glavo nazaj — in vrha ne vidiš. Dobrodošel v Berchtesgadnu.

Berchtesgadenska Hüttentour je krožna tura okoli masiva Watzmann (2713 m), tretje najvišje gore v Nemčiji. Štirje dnevi. Petinštirideset kilometrov. Več kot tri tisoč metrov vzpona. Startaš v Schönau am Königssee in se tja tudi vrneš — vmes pa obhodiš goro naokoli in prehodiš štiri povsem različne svetove. Jezersko dolino. Belo morje grušča. Kraško planoto. In na koncu ladjo.

To ni grebenska tura za razglede. To je krog, ki te vodi OB gori in skozi njeno notranjost. Vsak dan drug teren, drugo razpoloženje, druga koča.

Prvi dan vodi od Königssee navzgor v alpske trate do Watzmannhausa (1930 m). Koča stoji na Falzköpflu pod vrhom Hocheck že od leta 1888 — sekcija München jo je takrat zgradila za petindvajset ljudi. Danes ima več kot dvesto ležišč in sodi med največje in najbolj obiskane koče Alpenvereina (DAV) sploh. Izhodiščni tabor za Watzmann, oaza s toplo juho nad prepadom.

Drugi dan se spušča. Sestop v Wimbachgries — orjaško dolino, zasuto z belim gruščem in stisnjeno med najvišji gori Berchtesgadna: Watzmann na vzhodu in Hochkalter (2607 m) na zahodu. Kamnite lavine, meliščne pahljače, mestoma niti bilke trave. Wimbachgrieshütte (1327 m) je najnižja točka celotne ture — in obenem najbolj surova kulisa.

Tretji dan je kralj. Prehod čez Steinerne Meer — „Kamnito morje“, kraško visokogorsko planoto kot z drugega planeta — s sedlom Trischübel-Pass in sestopom do Kärlingerhausa (1631 m). Koča stoji ob Funtensee, Funtensee pa ima pečat, kakršnega drugje ne najdeš: 24. decembra 2001 so tu izmerili −45,9 °C. Najhladnejša temperatura v zgodovini Nemčije. Hladen zrak se v kotlini nima kam izgubiti, zato nastaja t. i. obrnjena zgornja gozdna meja — nekaj deset metrov nad jezerom drevesa spet rastejo, spodaj pa ne. Spiš streljaj od najbolj mrzlega kraja v državi.

Četrti dan te spusti domov. Sestop po serpentinah Saugasse, mimo slapa Schrainbachfall navzdol v St. Bartholomä. In tu pride nagrada: romarska cerkvica z vinsko rdečimi čebulastimi kupolami, ustanovljena že leta 1134, naravnost pod orjaško Watzmann-Ostwand. Od tod z ladjo čez Königssee nazaj v Schönau. Po jezeru od leta 1909 plujejo samo električni čolni — eden prvih ekoloških ukrepov za turizem na svetu. Kapitan med vožnjo zatrobi na trobento proti Echowandu in odmev se vrne sedemkrat. Najčistejše jezero v Nemčiji ti tako zaigra v slovo.

Za koga je? Za zmogljive pohodnike s srcem in koleni v redu. Zahtevnost je srednja — nobene ferate, nobenih zavarovanj — a čakajo te dolgi sestopi, drseča meliščna polja in zahteven prehod čez Steinerne Meer. Novinec v gorah sem ne sodi, prekaljen večdnevni hodec pa se bo zaljubil.

Kdaj na pot? Poleti in zgodaj jeseni, ko so koče odprte in visoki prelazi brez snega — okvirno od junija do septembra. Izven sezone je na voljo le zimska soba.

Kako rezervirati? Watzmannhaus, Wimbachgrieshütte in Kärlingerhaus so koče Alpenvereina — ležišča rezerviraš vnaprej na spletu prek rezervacijskega sistema DAV. V glavni sezoni to ni priporočilo, ampak nuja: kapaciteta izgine tedne vnaprej, predvsem v Watzmannhausu.

Štiri koče, štirje svetovi, ena gora na sredini. Vstopiš od jezera, izstopiš iz jezera — vmes pa te Watzmann požene skozi grušč, kras in mraz. Kdo pravi, da je krog samo vrnitev na start?