Via Alta Vallemaggia

Dvesto kilometrov. Okoli 16 000 m vzpona. In na koncu ste točno tam, kjer ste začeli — le za cel gorski krog pametnejši.

Via Alta Vallemaggia ne teče od točke A do točke B. Obide eno samo dolino — Vallemaggio v Ticinu — po njenih grebenih naokrog. Izidete nad Locarnom, prehodite oba boka doline in se vrnete dol k reki. To je tura, ki nima cilja v daljavi. Cilj je tisti krog.

In ta krog je svež. Zamisel, da bi povezali Cardado s Fusiem, je prvič padla leta 2004. Prvi odsek, dolg več kot 50 km, so odprli leta 2009. Šele z dograditvijo dela Fusio–Ponte Brolla se je sen sklenil — krog okoli cele Maggie je bil končan. Pot vas vrača v čase gorskih nomadov: nekatere odseke so nekoč prečkale črede krav, druge koze s pastirji. Vse koče, kjer spite, so stare predelane pastirske stavbe iz tistega časa.

To ni sprehod. Uradno se pot deli na 19 etap, zahtevnost pa pleza vse do T5−. Izmenjujejo se rdeče-bele gorske steze (T3) z modro-belimi alpskimi potmi (T4–T5−), kjer na izpostavljenih mestih visijo verige in stopala. Trava na grebenih, grušč, drobna firnova polja, kamniti hrbti, macesnovi gozdovi, alpska jezera. Pod nogami se vam čez dan zamenja pol ducata terenov. Če imate v glavi zanesljivost za višine in noge, ki zdržijo dva tedna nad dva tisoč metri, se da krog prehoditi v celoti ali po etapah.

Pregled poti. Štarta se na razgledišču Cimetta nad Locarnom — balkon nad Lago Maggiore, kamor vas pripelje žičnica prek Cardade. Naprej veriga koč: Capanna Alpe Nimi, Rifugio Alpe Masnée, Rifugio Alpe Spluga, Capanna Tomeo, Rifugio Alpe Fontana. Pri Alpe Fontani se odločate med vzhodno in zahodno različico; vzhodna vodi dol v tradicionalni gorski trg Fusio. Od tam navzgor na streho ture — Capanna Cristallina CAS na 2 575 m, koča Švicarskega alpskega kluba pod ledenikom Basòdino, ki je najvišja gora in ledenik celih Ticinskih Alp. Prek Passo di Cristallina se da priti tudi čez mejo v Italijo: Rifugio Maria Luisa leži v Val Formazzi pod jezom Lago Toggia. Nazaj prek Rifugio Pian di Crest, Capanna Grossalp, čez Cimalmotto, Rifugio Ribia, Capanna Alzasca CAS — zadnja etapa pa je dolg sestop do Ponte Brolla, vrat doline ob sotočju Maggie.

Za koga je. Za prekaljene. T5− ni ocena, ki bi jo dali začetniku — vmes so čisto kratki izpostavljeni odseki s tveganjem padca in plezalni koraki. Novinec na grebenu tu nima kaj iskati. Kdor pa ve, kaj dela, in ga ni strah višine, dobi enega najbolj divjih krogov, kar jih ponujajo švicarske Alpe — in povrhu praznino, kakršne na slavnejših grebenskih poteh ne najdete.

Kdaj iti. Najboljša sezona drži od julija do septembra, izjemoma oktobra. Nekatere koče odprejo že junija, le da povezovalne etape takrat pogosto še ležijo pod snegom in so zjutraj zmrznjene in nevarne. Kdor hoče gotovost, pride poleti.

Kako rezervirati. Prenočišče dogovorite vnaprej — brez rezervacije se zlahka znajdete pod zvezdami, in to ne prostovoljno. Koče CAS/SAC (Cristallina, Alzasca) in zasebni rifugi se rezervirajo vnaprej; uradna stran viaaltavallemaggia.ch ima portal za preverjanje prostih mest. Rezervacija tu ni formalnost. Je pogoj, da tura sploh izide.

Dvesto kilometrov okoli ene doline. In ko se vrnete dol k reki, edino, kar vam ostane tuje, je spoznanje, da ste ves čas hodili okoli nečesa, česar na začetku sploh niste videli.