Obhod Dents du Midi

Sedem kamnitih zob, tako izrazito iztaknjenih nad Ronsko nižino, da jih vidite vse iz Montreuxa — trideset kilometrov daleč, čez celotno Ženevsko jezero. Dents du Midi, „opoldanski zobje“, niso ena gora. So greben s sedmimi vrhovi: Cime de l'Est, Forteresse, Cathédrale, Éperon, Dent Jaune, Les Doigts in najvišji Haute Cime (3257 m). Skupaj tvorijo razglednico, ki jo pozna ves Valais. In tega grebena ne boste obhodili od daleč s hotelske terase. Obhodili ga boste od blizu, naokrog, v štirih dneh.

Tour des Dents du Midi je krožna tura iz Champéryja in spet v Champéry. Petdeset kilometrov, štiri tisoč petsto metrov vzpona. Ni nedeljski sprehod — na lestvici sedi na „hard“ in misli resno. Nahrbtnik na hrbtu, koča za noč in vmes teren, ki vas bo držal na trnih.

Najostrejši trenutek nosi ime Pas d'Encel. Strma skalna grapa, varovana z jeklenico in verigami, kjer se roke naenkrat spomnijo, da tudi one znajo plezati. To ni ferata v pravem pomenu besede — je gorska pot, ki ima na izpostavljenem mestu železo za v roke. Od tod se vzpnete na Col de Susanfe (2494 m), najvišjo točko celotnega kroga, če ne dodate še vzpona na sam Haute Cime.

Zakaj prav ta greben izgleda kot žaga? Kriva so apnenec, čas in led. Dents du Midi so iz apnenca, ki se je dvignil ob trku Afrike z Evropo pred približno šestdesetimi milijoni let. Zadnja ledena doba (würm) je nato masiv obrusila v tiste značilne zobe. Na pobočjih se držijo trije ledeniki — Plan Névé, Chalin in Soi — zadnji ostanki belega v sicer sivem kamnu.

Tudi voda ima tu svoja poglavja. Mimo greste Lac d'Antème, majhnega visokogorskega očesa, in nato zajezenega Lac de Salanfe na višini 1925 m. Iz precejanja tega zajezitvenega jezera mimogrede izvira termalna voda, odkrita leta 1953 — gore, ki pod površjem grejejo.

Spi se v kočah in te so tu poštene. Refuge de Bonavau visoko nad Champéryjem (okoli 1636 m). Auberge de Salanfe ob zajezitvenem jezeru. In dragulj kroga, Cabane de Susanfe (2102 m) — kamnita koča iz leta 1932 tik pod Haute Cime, ki jo upravlja Švicarski alpski klub (sekcija Yverdon). Dvainsedemdeset ležišč v treh skupnih spalnicah, brez prhe, brez signala. Prav zato skoznjo letno gre več kot dva tisoč petsto ljudi — ker so to gore brez wifija, take, kot morajo biti.

Malo zgodovine za na pot: krog je nastal leta 1972 in velja za pionirja valaiskih daljinskih poti — „tour“, po katerem so se učile ostale. Skoraj štirideset let mu je delal reklamo gorski maraton, ki so ga tu tekli. In nad vsem tem kraljuje Haute Cime, ki jo je kot prvi osvojil že leta 1784 vikar iz Val-d'Illieza, davno preden so v Alpe začeli hoditi za zabavo.

Za koga je? Za zmogljive trekerje z zanesljivim korakom, ki prenesejo en strm varovan odsek in jim ni odveč spanje na pogradu. Ne za popolnega začetnika. Kdaj iti? Od junija do oktobra, odvisno od snega — zunaj tega okna leži na sedlih firn in koče so zaprte.

Rezervacije so nujnost, ne podrobnost. Koče na krogu se polnijo, Cabane de Susanfe spada pod Švicarski alpski klub (CAS/SAC) in se rezervira vnaprej prek uradnega portala dentsdumidi.ch. Brez potrjene postelje se gor ne odpravljajte.

Champéry vas spusti in sprejme skozi ista vrata — zadnji metri nazaj pa vodijo skozi v skalo prebit hodnik Galerie Défago. Vstopite v temo, izstopite v vas. In sedem zob se vam na obzorju še naprej smehlja — le da zdaj vi veste, kako izgledajo od blizu.